Pred vami je 70-minutna krožna vožnja s 100-odstotno električnim vlakcem, ki vas popelje skozi najlepše kotičke mesta — tiho, okolju prijazno in nadvse udobno.
Pot se začne pri TIC Maribor, kjer so na voljo zemljevidi, nasveti in informacije. Od tu se odpravimo na krožno pot med mestnimi znamenitostmi — od Lenta in reke Drave do parkov, grajskih poti in vinskih zgodb, ki jih Maribor piše že stoletja.
Sedite na udoben sedež mestnega vlakca in se prepustite potovanju skozi srce Maribora. Vožnja vas popelje mimo najbolj prepoznavnih kotičkov — od skritih ulic in živahnih trgov do zelene oaze v Mestnem parku ter legendarne najstarejše trte na svetu.

Ko se sprehajate po starem mestnem jedru, vas hitro prevzame pogled na značilno »rdečo« cerkev s samostanom ob Partizanski cesti in Ulici škofa Maksimilijana Držečnika. Priljubljena mestna orientacijska točka z zvonikoma in živim utripom frančiškanske skupnosti vas povabi h kratkemu postanku, tišini in sveči želja.
Legenda pravi, da so bratje nekoč od kmeta prejeli kravo, a brez vrvi. Odtlej okoli pasu nosijo vrv, da so vedno pripravljeni: na služenje in na pot.

Trg zgodovinskega pomena nosi ime borca za severno mejo in pesnika, generala Rudolfa Maistra, ki zaradi zaslug pri oblikovanju severne meje in zavarovanju Maribora po 1. svetovni vojni (1918–1919) sodi med izjemno pomembne Mariborčane.
Tukaj stoji njegov spomenik, ki je bil predstavljen 10. oktobra 1987, njegova avtorica pa je akademska kiparka Vlasta Tihec Zorko, dobitnica Glazerjeve nagrade Mestne občine Maribor za življenjsko delo.
V njegovi neposredni bližini raste lipa, zasajena ob razglasitvi slovenske samostojnosti leta 1991, v zemljo pa je zakopana tudi steklenica z listino, ki opisuje ta slovesni dogodek.
Druge znamenitosti na tem trgu so neorenesančna zgradba Prve gimnazije, fontana Milana Černigoja in najstarejši slovenski javni spomenik v Mariboru iz leta 1875, ki je posvečen prvemu slovenskemu poklicnemu časnikarju in prvemu glavnemu uredniku časnika Slovenski narod Antonu Tomšiču.

Ljudski vrt, nogometni stadion domačega kluba NK Maribor, je s 11.709 sedeži tretji največji stadion v Sloveniji. Leta 1962 je bil zgrajen na mestu nekdanjega mestnega parka Volksgarten, čeprav njegova zgodovina sega že v leto 1952. Slovi po značilnem loku glavne tribune, ki je zaščiten kot kulturni spomenik in je delo arhitekta Vladimirja Šubica, enega najvidnejših slovenskih modernistov.
Večkrat je bil prenovljen, nazadnje leta 2021, ko so obnovili zaščiteno zahodno tribuno z ločno streho.
Ljudski vrt izpolnjuje vse standarde UEFA in je gostil številne mednarodne dogodke: tri nastope NK Maribor v skupinskem delu UEFA Lige prvakov (1999/2000, 2014/2015, 2017/2018), tekme UEFA Evropske lige, dvoboje slovenske reprezentance ter tekme UEFA Evropskega nogometnega prvenstva do 21 let leta 2021.
Ljudski vrt ostaja eno ključnih slovenskih prizorišč za vrhunski nogomet in mednarodne športne dogodke.

Kulturna četrt Minoriti je edinstveno prizorišče sodobnih umetnosti v Mariboru, ki združuje zgodovinsko arhitekturo in vrhunsko umetniško ustvarjanje. Minoritski samostan, Minoritska cerkev, Tri babe, Sodni stolp in Avditorij so dom Lutkovnega gledališča Maribor, pa tudi prizorišče številnih drugih dogodkov, koncertov, razstav, filmskih projekcij in konferenc.
Sodni stolp, okrogli obrambni stolp na spodnjem delu mariborske tržnice na Lentu, je primer izrazito obrambne arhitekture – s svojo monumentalno maso je varoval jugozahodni vogal mestnega obzidja. Njegov oglati predhodnik je bil zgrajen leta 1310, a so ga leta 1532 podrli. Med letoma 1548 in 1562 so pod vodstvom italijanskih gradbenikov, ki so gradili Rotovž, na novo zgradili tudi Sodni stolp. Ime je dobil v času, ko so v njem izrekali sodbe, povezujemo pa ga s čarovniškimi procesi.
Zaradi oblike je poznan tudi kot Okrogli stolp, zaradi bližine Minoritskega samostana pa kot Samostanski stolp.
Sodni stolp je pomemben spomenik utrdbene arhitekture in nepogrešljiv element zahodne mestne vedute s srednjeveškim obzidjem.
Leta 2021 je bil v celoti obnovljen za potrebe prireditvenega kulturnega centra.

V starem mestnem jedru raste tudi najstarejša trta na svetu: 450-letna žametovka oziroma modra kavčina, ki je od leta 2004 vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Vzpenja se po stavbi, ki je bila nekoč del mestnega obzidja. Je simbol trdoživosti in izjemne volje do življenja, saj je v skoraj pol tisočletja preživela turška obleganja, številne požare, napade trtne uši, bombardiranja mesta …
Njene potomke rastejo povsod po svetu, letno pa obrodi od 35 do 55 kg simboličnega pridelka, ki ga ustekleničijo v lepe stekleničke po 2,5 dl, ki so delo znamenitega umetnika Oskarja Kogoja, in se uporabljajo kot visoko protokolarno darilo Mestne občine Maribor. Prejele so jih številne slavne osebnosti, kot so Gari Kimovič Kasparov, Václav Havel, Bill Clinton, Arnold Schwarzenegger in Dalajlama.
Muzej najstarejše trte s pomočjo izbranega gradiva in bogatih multimedijskih vsebin razkriva njeno zgodbo ter vinsko dediščino Lenta, obisk pa vključuje tudi degustacijo kraljičinega vina ali sadnega soka.

Lent je najstarejši in najbolj čaroben del Maribora, ki še danes glasno govori o svoji preteklosti. Njegova prenova je zajela celovito ureditev nabrežja Drave, od Studenške brvi do Vodnega stolpa, in nov prometni režim po konceptu »skupnega prostora«: pomemben javni prostor z omejenim prometom in izboljšano urbano izkušnjo. Zaradi kakovosti, vpliva na skupnost in pozitivnega odziva javnosti je prenova prejela naziv Naj projekt EU 2024.
Ena novejših pridobitev na Lentu je brv za pešce in kolesarje z lepo valovito obliko ter edinstveno strukturo jeklenih nosilcev, obloženih z lesom. Njena dinamika se odraža tudi v nočnih svetlobnih učinkih.
Premišljena zasnova španskega biroja Burgos & Garrido zagotavlja, da se Splavarska brv brezhibno vključuje v mestno tkivo in ustvarja priljubljeno destinacijo za sprehode, raziskovanje in uživanje v slikovitih mestnih razgledih.
Splavarska brv je pridobila široko priznanje tako med prebivalci kot obiskovalci mesta.

Ena najstarejših ohranjenih sinagog v Evropi in najpomembnejši spomenik judovske kulturne dediščine v Sloveniji se nahaja na Židovskem trgu, prvič pa je omenjena leta 1354. Judje so morali leta 1497 na ukaz Maksimilijana I. Habsburškega zapustiti Štajersko in Maribor, do takrat najpomembnejše središče judovstva na območju današnje Slovenije.
Številni Judje iz Maribora so po izselitvi v spomin na Maribor prevzeli priimek Morpurgo. Danes je na družinskem drevesu Morpurgov zabeleženih več kot 2.300 ljudi s tem priimkom. Leta 1501 so sinagogo preoblikovali v katoliško cerkev Vseh svetnikov, po letu 1785 pa so jo predelali v skladišče.
Od leta 2011 je javni zavod Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, krajše Sinagoga Maribor.
Glavni namen zavoda je preučevanje, ohranjanje in negovanje judovske dediščine v Mariboru in Sloveniji.
Leta 2015 je bila nekdanja sinagoga razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Narodni dom v Mariboru je mogočna neorenesančna palača iz leta 1898, zgrajena po načrtih češkega arhitekta Jana Vejrycha. Stavba, zgrajena kot simbol slovenstva v sicer večinsko nemškem mestu, je postala pomembno kulturno, politično in gospodarsko središče severnoštajerskih Slovencev. V njej so imele sedež številne slovenske ustanove: Posojilnica, Slovanska čitalnica, prva slovenska javna knjižnica v Mariboru in različna kulturna društva. Dom je igral ključno vlogo ob zgodovinskih dogodkih, na primer v času Maistrove obrambe Maribora in oblikovanja severne državne meje po 1. svetovni vojni. Po drugi svetovni vojni je bil v lasti Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki ga je preimenovala v Dom JLA in ga odprla tudi za širšo javnost.
Leta 1992 je bil ustanovljen javni zavod Kulturno-prireditveni center Narodni dom Maribor, ki je danes največji kulturni center v regiji z več kot 1.200 dogodki letno. Med njimi je tudi znameniti Festival Lent.

Glavni most (Stari most) je mariborski cestni most čez reko Dravo, zgrajen med letoma 1909 in 1913 po načrtih arhitekta Eugena Fassbenderja in inženirja C. Haberkalta. S tremi značilnimi jeklenimi loki je dolg 274 metrov.
Zaradi naraščanja cestnega prometa po Tržaški cesti v smeri Dunaj-Trst je zamenjal dotedanji leseni most.
Glavni most je bil aprila 1941 porušen, a je bil pozneje obnovljen. Zaradi lokacije, ki jo je pogojevala politična odločitev, še danes vpliva na prometno ureditev Glavnega trga. V preteklosti je bil večkrat prenovljen, temeljite obnove so potekale v letih 1967, 1998 in 2000. Danes velja za enega izmed simbolov Maribora.

Srce starega mesta je prvič omenjeno leta 1315 kot trg (Markt), v 19. stoletju je dobilo ime Hauptplatz, po letu 1919 pa je dosledno v rabi slovenski naziv Glavni trg.
Glavni trg je prostor tržnic – še danes ob petkih gostuje ekološka kmečka tržnica – in druženja, obkrožen s kavarnami in zgodovinskimi hišami.
V Mariboru se je v 17. stoletju prvič pojavila kuga, zaradi katere je umrla tretjina prebivalstva. Zato so v zahvalo za izkoreninjenje te bolezni prebivalci Maribora leta 1681 dali postaviti osrednjo znamenitost Glavnega tega: kužno znamenje, baročno umetnino kiparja Jožefa Štrauba, enega vodilnih ustvarjalcev 18. stoletja na Štajerskem, ki prikazuje Marijo, obdano s šestimi svetniki, priprošniki proti kugi.

Rotovž je bil leta 1515 zgrajen kot poznogotska mestna hiša, med letoma 1563 in 1565 pa preoblikovan v renesančnem slogu.
Ponaša se z balkonom, na katerem je mestnim grb, obdan z dvema levoma in letnico 1565.
V 19. stoletju je dobil klasicistično preobleko, v 50. letih 20. stoletja pa je ponovno pridobil renesančno podobo. Baročna dvorana je opremljena s štukaturami A. Quadria.
Trenutno je v teku konkretna prenova mestne hiše, ki predstavlja enega ključnih urbanih projektov Mestne občine Maribor: temeljito prenovo več kot 450 let stare stavbe izjemnega zgodovinskega pomena, ki bo statično utrjena, energetsko prenovljena in vsebinsko preoblikovana v sodoben kulturno-upravni prostor.
Skupaj z novim Centrom Rotovž bo predstavljala središče mestnega dogajanja in kulturnega življenja.

Umetnostna galerija Maribor je z več kot 10.000 deli slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja do danes drugi največji muzej moderne in sodobne umetnosti v Sloveniji. Poleg slik, kipov in grafik vključuje tudi fotografijo, video umetnost, instalacije in interaktivne projekte.
UGM je bila kot prva strokovna ustanova za moderno umetnost v mestu ustanovljena leta 1954 in deluje v nekdanji meščanski palači ter cerkvi iz 18. in 19. stoletja, v kateri izstopa poslikan strop Velike dvorane.
Galerija se bo do leta 2026 razširila v prenovljeni Rotovž, prvo namensko grajeno likovno razstavišče v Mariboru.
UGM z letnim programom približno 15 razstav – od retrospektiv slovenskih umetnikov do mednarodnih festivalov sodobne umetnosti ter arhitekturnih in oblikovalskih razstav – in z bogatim izobraževalnim programom pomembno prispeva k razvoju slovenske in mednarodne umetniške scene.

Univerza v Mariboru (UM) je druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1975, sedež rektorata UM pa je v nekdanji Mestni hranilnici na Slomškovem trgu. Stavba rektorata je bila med letoma 1995 in 2000 temeljito prenovljena po načrtih arhitekta Borisa Podrecce.
Pred njo stoji aleja velikanov z doprsnimi kipi pomembnih znanstvenikov slovenskega rodu: Frana Miklošiča, Matije Murka, Hermana Potočnika in Pavla Turnerja.

Slomškov trg je osrednji trg zahodnega dela starega mestnega jedra, ki nosi ime po blaženemu Antonu Martinu Slomšku, slovenskemu škofu in pedagogu. Njegov spomenik stoji nasproti stolne cerkve sv. Janeza Krstnika, osrednjega verskega središča mesta in od leta 1859 sedeža mariborske nadškofije – takrat je tedanji škof Anton Martin Slomšek škofijski sedež iz Sv. Andraža na avstrijskem Koroškem prenesel v Maribor.
Stolnica, prvotno romanska cerkev iz 12. stoletja, danes združuje gotske in baročne elemente, v njej pa je tudi grob škofa Slomška, in sicer v kapeli sv. Križa.
57-metrski zvonik (izvorno je bil 19 m višji, a so ga po udaru strele in požaru znižali) je prepoznaven del mestne vedute in hrani razstavo z naslovom Čuvajnica na stolpu, ki prikazuje nekdanje stanovanje in službo požarnega čuvaja, ki je živel na vrhu stolnega zvonika. Trg lepo dopolnjujeta park in vodni bazenček s Korlekom.

Slovensko narodno gledališče Maribor je slovenska nacionalna poklicna gledališka ustanova in druga največja gledališka hiša v Sloveniji. V njem delujejo oddelki Drama, Opera, Balet in Simfonični orkester.
Je tudi vsakoletno prizorišče festivala slovenskih dramskih gledališč Borštnikovo srečanje, poimenovanega po igralcu Ignaciju Borštniku, in tekmovanja mladih nadarjenih opernih pevcev Ondina Otta. Maribor je gledališko poslopje dobil konec leta 1851, leta 1865 pa so ga povezali s kazinskim poslopjem.
Leto 1919 pomeni začetek slovenskega poklicnega teatra. Ravnatelj Hinko Nučič je vpeljal dramo, po letu 1928 pa prevladuje opereta.
Okupator ga je leta 1941 ukinil, a je slovensko gledališče ponovno zaživelo leta 1945. Marta Remškar je leta 1947 ustvarila prvo baletno predstavo. Stavba gledališča je bila leta 1993 v celoti prenovljena.

Kvadratni obrambni stolp z visoko piramidasto streho je edini ohranjeni stolp od petih severnega mestnega obzidja, ki so ga meščani zgradili leta 1460.
Ime nosi po mariborski pivovarski družini Tscheligi, ki je v 18. stoletju v njej ustanovila prvo mariborsko pivovarno.
V preteklosti so mu pravili tudi Smodniški stolp in je bil pomembna obrambna točka na obzidju. Med letoma 2020 in 2022 je bil v celoti obnovljen.

Cesar Friderik III. je med letoma 1478 in 1483 mariborski mestni grad zgradil kot utrdbo, sčasoma pa je postal bogato fevdalno bivališče. Obdajajo ga zmeraj živahni Grajski trg, Trg svobode in Trg generala Maistra, krasijo pa različna stilna in gradbena obdobja.
V viteški dvorani je leta 1847 »pred izbrano publiko« koncertiral – kakor je zapisal tedanji kronist – tudi Franz Liszt. Grad so tudi sicer obiskovale znane osebnosti, kot so Leopold I., Karel VI., Marija Terezija, car Pavel I. …
Tukaj je leta 1782 prenočil papež Pij VI., med drugo svetovno vojno pa ga je ob nemški zasedbi obiskal Adolf Hitler.
Današnji Pokrajinski muzej Maribor se ponaša z viteško dvorano z deli slikarja Johanna Geblerja, baročnim stopniščem in loretsko kapelo.

Podzemni labirint (1847), ki meri okoli 15.000 m² in obsega 2 km hodnikov, hrani več milijonov litrov vina in arhiv z več kot 85.000 steklenicami.
Plemič Alojz Kriehuber iz Melja je že leta 1847 zgradil vinsko klet in z njo povezano palačo (Kriehuberjeva palača), ki predstavlja vhod v klet.
Po drugi svetovni vojni so klet povezali s še starejšo pivovarniško kletjo in tako ustvarili največji klasični tunelski vinsko-kletni sistem pod mestnim središčem v srednji Evropi.
V bogatem vinskem arhivu lahko najdete tudi letnike za posebne priložnosti, na primer za darilo za rojstne dneve, obletnice in druga posebna obeležja.
Danes klet z izjemnim zgodovinskim pomenom in atrakcija, ki obiskovalce povezuje z bogatovinarsko kulturno dediščino Maribora, ponuja vodene oglede in degustacije vin.

Zgodba o mariborskem Mestnem parku se začne leta 1871, ko je občina odkupila zemljišča od grofa Brandisa in jih namenila za ureditev parka. Prvo zasaditev je že naslednje leto izvedel graški vrtnar Marauschegg.
Konec 19. stoletja so ga razširili z vključitvijo območja treh ribnikov in z izgradnjo glasbenega paviljona leta 1890.
Danes park, urejen po zgledu angleških krajinskih vrtov, obsega približno 54 ha in je zavarovan kot kulturni spomenik oblikovane narave. V njem uspeva več kot 120 domačih in tujerodnih vrst dreves.
Park odlikujejo lepe sprehajalne poti, atraktivni akvarij-terarij, otroško igrišče, paviljon za spomladanske in poletne koncerte, stari drevoredi, ovalno zasnovane cvetlične grede in glavna promenada, ki so jo leta 1952 postavili po načrtu Humeka in Mihelčiča, in jo v 80. letih prejšnjega stoletja podaljšali do treh ribnikov.
Park povezuje urbano okolje z naravo in predstavlja mikroklimatsko mestno oazo. Trije umetni ribniki so včasih služili kot vodna rezerva za mestni obrambni jarek, pozneje pa so jih priključili mestnemu parku. Prvi ribnik se ponaša z vodometom, ki ima poleg estetske tudi praktično vrednost – prezračevanje vode in ohranjanje zdravja ekosistema. Na drugem ribniku je umetni otok, gnezdišče labodov in rac. Tretji ribnik je najtoplejši in pozimi le redko zmrzne. Ribniki nudijo domovanje ribam, želvam in pticam.
V 80. letih prejšnjega stoletja je bila zaključena celovita ureditvena faza, ki je park povezala s Piramido in Kalvarijo. Trije ribniki so priljubljena sprehajalna točka z nezahtevnimi potmi, klopce pa nudijo možnost udobnega počitka in druženja, zato ni čudno, da ga obožujejo sprehajalci, ljubitelji narave in družine.

Kalvarija je 375 m visok grič z vinogradi nad Mariborom z znamenitimi 454 stopnicami ter kapelico sv. Barbare in Rozalije, ki so jo postavili leta 1683 v zahvalo za konec kuge med letoma 1680 in 1681.
Do nje vodi križev pot s kapelicami. V zadnji je skupina pod križem, ki jo je ustvaril baročni kipar Jožef Štraub.
Do vrha vodi tudi naravna pot iz Mestnega parka. Vzpon je na obeh poteh nezahteven, zato je Kalvarija izjemno priljubljeno sprehajališče Mariborčanov, ki so na vrhu nagrajeni z lepim razgledom na mesto, reko Dravo in Mariborsko Pohorje.

Nad mestnim parkom Maribor se na severni strani dviga Piramida. Do razglednega vrha na višini 386 m vodi lahka označena pot, ki zahteva približno 15 do 30 minut in je primerna tudi za družine ter pohodnike začetnike.
Tukaj je stal Gornji grad (Marchburg ali Obermarburg), ki ga prvič omenjajo leta 1164. Po njem je Maribor tudi dobil ime.
Po številnih poškodbah zaradi turških napadov in naravnih pojavov (udari strel, požari …) je bil do konca 18. stoletja porušen, iz njegovih ostankov pa so postavili kamnito piramidno strukturo, po kateri se grič danes imenuje.
Od leta 1821 na vrhu stoji klasicistična kapelica sv. Marije z votivnim kamnitim Marijinim kipom, pod njo pa se bohoti vinograd.
Piramida je priljubljena izletniška točka, ki navdušuje z razgledi na mesto, reko Dravo, Pohorje in okoliške griče, in je povezana z naravoslovno potjo do Kalvarije in Mestnega vrha.

Pohorje je zelena oaza na vzhodnem delu Alp z najvišjim vrhom na višini 1.543 m in je prekrito z mogočnimi gozdovi, barji, slapovi in jezeri. Na približno 800 km² ponuja bogato naravno in kulturno dediščino, od pragozda Šumik do Črnega jezera in redkih živalskih vrst, med njimi največjega evropskega metulja nočnega pavlinčka.
Pohorje je z gosto mrežo pohodniških in kolesarskih poti med gozdovi, jezeri in slapovi ena najbolj priljubljenih izletniških točk za pohode, kolesarske izlete in raziskovanje skritih kotičkov narave. Do vznožja je dostop mogoč peš, s kolesom, avtom ali mestnim avtobusom, na vrh pa vas lahko popelje tudi znamenita Pohorska vzpenjača.
Poleg miru in sprostitve nudi adrenalinska doživetja, kot so spusti s kolesom v Bike Parku, in bogato gastronomsko ponudbo.

Reka Drava je močno povezana z razvojem Maribora in življenjem v njem. Je tako rekoč prava mestna žila z bogatima floro in favno, ki nudi številne možnosti za športne aktivnosti. Ob Dravi so urejene sprehajalne in kolesarske poti, na njej pa so tudi idealne razmere za supanje, vožnjo s čolnom, smučanje ali deskanje na vodi.
Ena od atrakcij je tudi tradicionalna vožnja s splavom.
Pravijo celo, da korenine najstarejše trte, ki raste na Lentu, segajo prav do reke, ki to edinstveno rastlino že štiri stoletja in pol napaja ter ohranja pri življenju.

Splavarjenje po Dravi ima bogato tradicijo, ki sega v 13. stoletje, ko so splave uporabljali za prevoz vojakov ter lesa iz pohorskih in kozjaških gozdov. Splavarstvo je največji razcvet doživelo v 19. stoletju, ko je bil Lent glavna postojanka splavarjev na poti proti Hrvaški in Srbiji, v 20. stoletju pa je posel »flosarjev« nadomestila železnica.
Danes je vožnja s splavom od Koblarjevega zaliva do Lenta priljubljena turistična atrakcija. Ob domači glasbi in kulinaričnih dobrotah lahko obiskovalci doživijo tudi tradicionalni splavarski krst. Doživetje dopolnjuje sprehod po splavarski učni poti, ki razkriva bogato etnološko dediščino Maribora in Dravske doline.