Vozni redi

Mestni-vlakec-2-MP-min-scaled.jpg

Mestni vlakec
Maribor

100-odstotno električen | Otroci do 3. leta brezplačno

Doživite Maribor drugače, v 70-minutni krožni vožnji po središču mesta. Zapeljali se boste po 12 kilometrov dolgi atraktivni trasi z 9 postajališči in spoznali največje znamenitosti in najzanimivejše kotičke Maribora. Vožnja z mestnim vlakcem je prava boMBa za malo in veliko. Namenjena je posameznikom, družinam, skupinam in obiskovalcem vseh starosti, ki želijo mesto spoznati na prijeten, dostopen, poučen in trajnosten način.

Z nasmehom po Mariboru

Za zabavo in zgodovinsko raziskovanje električni mestni vlakec začne krožno vožnjo pri Najstarejši trti (na svetu, častna Guinnessova!). Z Lenta trasa vodi v smeri Narodnega doma, Frančiškanske cerkve in Akvarija-terarija do Treh ribnikov, v nadaljevanju mimo železniške in avtobusne postaje, čez Glavni most in nazaj v ožje središče do vrste znamenitih stavb, vključno z Vinagom, nato pa znova na izhodišče pri najstarejši trti. Zdaj znate našteti glavne mariborske »punkte« in domačini vas takoj vzamejo za svojega.

2 stalna postanka

Stalni 5-minutni postanek je pri Treh ribnikih s čudovitimi vedutami mariborske parkovne krajine, 10-minutni postanek pa pri Vinagu.

Če želite, vlakec ustavi tudi kje drugje

Na vašo željo vlakec postoji tudi na kateri od drugih lokacij, če pritisnete tipko STOP.

Glavne znamenitosti mesta Maribor

Glavne znamenitosti mesta Maribor vam predstavi zvočni vodnik. Izbirate lahko med 8 jeziki (slovenski, angleški, nemški, italijanski, hrvaški, madžarski, češki in poljski). Ker smo v Mariboru pionirji na področju krožnega gospodarstva v tem delu Evrope, bomo dele odsluženih slušalk uporabili za nove mestne zgodbe.

Pot po Mariboru
Nakup vozovnic

Vozni red

Mariborski mestni vlakec vozi vse dni v letu; prvo vožnjo opravi ob 10.00, zadnjo pa ob 18.00.

Vozni red

1. 6.–31. 8.

  • od ponedeljka do petka ob 12.00, 16.00, 18.00 in 20.00
  • ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 10.00, 12.00, 16.00, 18.00 in 20.00

1. 9.–31. 5.

  • od ponedeljka do petka ob 12.00, 16.00 in 18.00
  • ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 10.00, 12.00, 16.00 in 18.00

Od delavnikih je vožnja ob 10. uri rezervirana za zaključene skupine.

Vstopno in izstopno postajališče:

  • Najstarejša trta na svetu, Vojašniška ulica 8

Postanki na poti

Fiksni postanki:

  • Trije ribniki (5 minut)
  • Vinag (10 minut)

Vmesni postanki na željo potnikov (s pritiskom na tipko STOP)

Čas vožnje med postajališči

Kje lahko kupim vozovnico?

Vozovnice je mogoče kupiti v TIC-u, na Avtobusni postaji Maribor in tudi neposredno pri vozniku. 

Za otroke do dopolnjenega tretjega leta starosti je prevoz brezplačen. Obiskovalci, predvsem mlajši in šolske skupine, med vožnjo pridobijo nova znanja o zgodovini, arhitekturi in pomembnih osebnostih mesta.

Nakup in rezervacija vozovnic

Cenik

Odrasli 7,00 €
Mladostniki (11–18 let) in študenti 5,00 €
Otroci (3–10 let) 4,00 €
Osebe z oviranostmi 4,00 €
Družine (2 odrasla + 2 otroka od 3 do 10 let) 20,00 €

Skupine (15–50 potnikov)

Odrasli 6,00 €
Mladostniki (11–18 let) in študenti 4,00 €
Otroci (3–10 let) 3,00 €

Najem vlakca izven rednih terminov 399,00 €

Otroci do 3. leta starosti potujejo brezplačno.
Vozovnica velja za eno krožno vožnjo.

Prodajna mesta vozovnic

  • TIC Maribor
  • Avtobusna postaja Maribor
  • Nakup pri vozniku vlakca
  • Nakup preko spleta

Načini plačila

Nakup vozovnice na obeh prodajnih mestih in pri vozniku je mogoče poravnati tako z gotovino kot s plačilnimi karticami. 

Poleg tega je na voljo tudi spletni nakup, ki ga lahko opravite na tej povezavi tukaj.

100-odstotno električen

Kompozicijo mestnega vlakca sestavljajo »lokomotiva« in dva vagona. V prvem vagonu je 26 sedežev, razporejenih v 7 vrstah, drugi vagon pa ima 23 mest in en prostor, prilagojen gibalno oviranim osebam. Skupna zmogljivost vlakca je tako 50 potnikov.

Klopi v vagonih so obrnjene v smeri vožnje, vsako sedežno mesto pa je opremljeno s priključkom za slušalke in selektorjem za izbor jezika, v katerem poslušate informacije o mestu Maribor.

V obeh prikolicah je nameščen tudi barvni monitor za prikaz video vsebin o znamenitostih, ki jih spoznavate med vožnjo, in različnih obvestil.

Popolnoma električni pogon vlakca pomeni vožnjo brez emisij in hrupa, torej prijazno do mestnega jedra in okolja. S tem utrjujemo našo zavezanost k zelenim, trajnostnim oblikam mobilnosti, kar je skupna vizija Mestne občine Maribor, Javnega podjetja Marprom in Javnega holdinga Maribor.

Maribor, mesto Najstarejše trte na svetu, je tudi nosilec naziva Najboljša zelena prestolnica v Evropi 2025 in Svetovno mesto dreves.

Pametna tehnologija

Mariborski mestni vlakec je električen, tih in presenetljivo zmogljiv. Zasnovan je za mesto in njegove ljudi: da vozi mehko, varno in zanesljivo – ter da pusti čim manjši odtis.

Na zadnji strani druge prikolice je nameščena dvojna kamera, ki vozniku v živo prikazuje dogajanje tik za prikolico in promet za celotnim vozilom. To pomeni boljšo preglednost v ozkih ulicah in več varnosti pri manevriranju.

Vagona sta izdelana pri DOTTO in sta vroče pocinkana, kar zagotavlja odlično zaščito pred korozijo in dolgo življenjsko dobo. Prikolice imajo pnevmatike z nizkim kotalnim uporom, zato vlakec porabi manj energije in vozi še udobneje.

Vlečno vozilo poganja sinhronski elektromotor moči 80 kW z visokim stalnim navorom. Motor omogoča tudi rekuperacijo energije – pri zaviranju ali vožnji navzdol se del energije vrne v baterijo.

Pogon napaja litij-ionski baterijski sklop (36/120). Za zanesljivo delovanje skrbijo:

  • BMS – battery management system,
  • DC/DC pretvornik za napajanje vozilnih sistemov,
  • barvni zaslon z informacijami o bateriji, motorju in ključnih podatkih vozila,
  • 22 kW vgrajeni polnilec (hitro in enostavno polnjenje),
  • električni kompresor za zrak (za pnevmatiko in zavorni sistem),
  • 4 kW grelec za udobje voznika v hladnejših mesecih.

Na strehi je vgrajena rumena opozorilna luč za boljšo vidnost in varnost v prometu.

Električni vlakec združuje tiho vožnjo, nizko porabo, preprosto upravljanje in vrhunsko varnost. Za potnike to pomeni prijetno izkušnjo, za mesto pa sodoben, okolju prijazen prevoz, ki se poda v vsakdanje mestno dogajanje.

Pot po Mariboru

Krožna vožnja s turističnim vlakcem

S

Najstarejša trta

V starem mestnem jedru raste tudi najstarejša trta na svetu: 450-letna žametovka oziroma modra kavčina, ki je od leta 2004 vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Vzpenja se po stavbi, ki je bila nekoč del mestnega obzidja. Je simbol trdoživosti in izjemne volje do življenja, saj je v skoraj pol tisočletja preživela turška obleganja, številne požare, napade trtne uši, bombardiranja mesta …
Njene potomke rastejo povsod po svetu, letno pa obrodi od 35 do 55 kg simboličnega pridelka, ki ga ustekleničijo v lepe stekleničke po 2,5 dl, ki so delo znamenitega umetnika Oskarja Kogoja, in se uporabljajo kot visoko protokolarno darilo Mestne občine Maribor. Prejele so jih številne slavne osebnosti, kot so Gari Kimovič Kasparov, Václav Havel, Bill Clinton, Arnold Schwarzenegger in Dalajlama.
Muzej najstarejše trte s pomočjo izbranega gradiva in bogatih multimedijskih vsebin razkriva njeno zgodbo ter vinsko dediščino Lenta, obisk pa vključuje tudi degustacijo kraljičinega vina ali sadnega soka.

1

Lent

Lent je najstarejši in najbolj čaroben del Maribora, ki še danes glasno govori o svoji preteklosti. Njegova prenova je zajela celovito ureditev nabrežja Drave, od Studenške brvi do Vodnega stolpa, in nov prometni režim po konceptu »skupnega prostora«: pomemben javni prostor z omejenim prometom in izboljšano urbano izkušnjo. Zaradi kakovosti, vpliva na skupnost in pozitivnega odziva javnosti je prenova prejela naziv Naj projekt EU 2024.
Ena novejših pridobitev na Lentu je brv za pešce in kolesarje z lepo valovito obliko ter edinstveno strukturo jeklenih nosilcev, obloženih z lesom. Njena dinamika se odraža tudi v nočnih svetlobnih učinkih.
Premišljena zasnova španskega biroja Burgos & Garrido zagotavlja, da se Splavarska brv brezhibno vključuje v mestno tkivo in ustvarja priljubljeno destinacijo za sprehode, raziskovanje in uživanje v slikovitih mestnih razgledih.
Splavarska brv je pridobila široko priznanje tako med prebivalci kot obiskovalci mesta.
2

Sinagoga

Ena najstarejših ohranjenih sinagog v Evropi in najpomembnejši spomenik judovske kulturne dediščine v Sloveniji se nahaja na Židovskem trgu, prvič pa je omenjena leta 1354. Judje so morali leta 1497 na ukaz Maksimilijana I. Habsburškega zapustiti Štajersko in Maribor, do takrat najpomembnejše središče judovstva na območju današnje Slovenije.
Številni Judje iz Maribora so po izselitvi v spomin na Maribor prevzeli priimek Morpurgo. Danes je na družinskem drevesu Morpurgov zabeleženih več kot 2.300 ljudi s tem priimkom. Leta 1501 so sinagogo preoblikovali v katoliško cerkev Vseh svetnikov, po letu 1785 pa so jo predelali v skladišče.
Od leta 2011 je javni zavod Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, krajše Sinagoga Maribor.
Glavni namen zavoda je preučevanje, ohranjanje in negovanje judovske dediščine v Mariboru in Sloveniji.
Leta 2015 je bila nekdanja sinagoga razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.
3

Narodni dom

Narodni dom v Mariboru je mogočna neorenesančna palača iz leta 1898, zgrajena po načrtih češkega arhitekta Jana Vejrycha. Stavba, zgrajena kot simbol slovenstva v sicer večinsko nemškem mestu, je postala pomembno kulturno, politično in gospodarsko središče severnoštajerskih Slovencev. V njej so imele sedež številne slovenske ustanove: Posojilnica, Slovanska čitalnica, prva slovenska javna knjižnica v Mariboru in različna kulturna društva. Dom je igral ključno vlogo ob zgodovinskih dogodkih, na primer v času Maistrove obrambe Maribora in oblikovanja severne državne meje po 1. svetovni vojni. Po drugi svetovni vojni je bil v lasti Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki ga je preimenovala v Dom JLA in ga odprla tudi za širšo javnost.
Leta 1992 je bil ustanovljen javni zavod Kulturno-prireditveni center Narodni dom Maribor, ki je danes največji kulturni center v regiji z več kot 1.200 dogodki letno. Med njimi je tudi znameniti Festival Lent.
4

Frančiškanska cerkev (Bazilika Matere Usmiljenja)

Ko se sprehajate po starem mestnem jedru, vas hitro prevzame pogled na značilno »rdečo« cerkev s samostanom ob Partizanski cesti in Ulici škofa Maksimilijana Držečnika. Priljubljena mestna orientacijska točka z zvonikoma in živim utripom frančiškanske skupnosti vas povabi h kratkemu postanku, tišini in sveči želja.
Legenda pravi, da so bratje nekoč od kmeta prejeli kravo, a brez vrvi. Odtlej okoli pasu nosijo vrv, da so vedno pripravljeni: na služenje in na pot.
5

Mestni park Maribor s tremi ribniki

Zgodba o mariborskem Mestnem parku se začne leta 1871, ko je občina odkupila zemljišča od grofa Brandisa in jih namenila za ureditev parka. Prvo zasaditev je že naslednje leto izvedel graški vrtnar Marauschegg.
Konec 19. stoletja so ga razširili z vključitvijo območja treh ribnikov in z izgradnjo glasbenega paviljona leta 1890.
Danes park, urejen po zgledu angleških krajinskih vrtov, obsega približno 54 ha in je zavarovan kot kulturni spomenik oblikovane narave. V njem uspeva več kot 120 domačih in tujerodnih vrst dreves.
Park odlikujejo lepe sprehajalne poti, atraktivni akvarij-terarij, otroško igrišče, paviljon za spomladanske in poletne koncerte, stari drevoredi, ovalno zasnovane cvetlične grede in glavna promenada, ki so jo leta 1952 postavili po načrtu Humeka in Mihelčiča, in jo v 80. letih prejšnjega stoletja podaljšali do treh ribnikov.
Park povezuje urbano okolje z naravo in predstavlja mikroklimatsko mestno oazo. Trije umetni ribniki so včasih služili kot vodna rezerva za mestni obrambni jarek, pozneje pa so jih priključili mestnemu parku. Prvi ribnik se ponaša z vodometom, ki ima poleg estetske tudi praktično vrednost – prezračevanje vode in ohranjanje zdravja ekosistema. Na drugem ribniku je umetni otok, gnezdišče labodov in rac. Tretji ribnik je najtoplejši in pozimi le redko zmrzne. Ribniki nudijo domovanje ribam, želvam in pticam.
V 80. letih prejšnjega stoletja je bila zaključena celovita ureditvena faza, ki je park povezala s Piramido in Kalvarijo. Trije ribniki so priljubljena sprehajalna točka z nezahtevnimi potmi, klopce pa nudijo možnost udobnega počitka in druženja, zato ni čudno, da ga obožujejo sprehajalci, ljubitelji narave in družine.
6

Akvarij-terarij Maribor

Akvarij-terarij Maribor stoji ob robu Mestnega parka, ene najbolj zelenih in prijetnih mestnih oaz. Že sama lokacija obiskovalca popelje v drugačen svet, nato pa se pot nadaljuje med rečnimi, jezerskimi in morskimi okolji iz različnih koncev sveta.
V akvarijskem delu lahko obiskovalci spoznajo več kot 120 vrst rib, ki plavajo v skrbno zasnovanih akvarijih. Terarij pa razkriva nekoliko bolj skrivnosten svet plazilcev, dvoživk in insektov, od želv in kuščarjev do kač, ki s svojo pojavnostjo vedno znova pritegnejo radovedne poglede.
Akvarij-terarij Maribor velja za eno pomembnejših ustanov te vrste v srednji in južni Evropi. Zaradi raznolikosti živalskega sveta in strokovnega dela je postal priljubljena točka za družine, šolske skupine in vse, ki želijo sredi mesta za trenutek pokukati v svet pod gladino in med eksotični svet kopenskih živali.
7

Mestna hiša – Rotovž

Rotovž je bil leta 1515 zgrajen kot poznogotska mestna hiša, med letoma 1563 in 1565 pa preoblikovan v renesančnem slogu.
Ponaša se z balkonom, na katerem je mestnim grb, obdan z dvema levoma in letnico 1565.
V 19. stoletju je dobil klasicistično preobleko, v 50. letih 20. stoletja pa je ponovno pridobil renesančno podobo. Baročna dvorana je opremljena s štukaturami A. Quadria.
Trenutno je v teku konkretna prenova mestne hiše, ki predstavlja enega ključnih urbanih projektov Mestne občine Maribor: temeljito prenovo več kot 450 let stare stavbe izjemnega zgodovinskega pomena, ki bo statično utrjena, energetsko prenovljena in vsebinsko preoblikovana v sodoben kulturno-upravni prostor.
Skupaj z novim Centrom Rotovž bo predstavljala središče mestnega dogajanja in kulturnega življenja.
8

Glavni trg s Kužnim znamenjem

Srce starega mesta je prvič omenjeno leta 1315 kot trg (Markt), v 19. stoletju je dobilo ime Hauptplatz, po letu 1919 pa je dosledno v rabi slovenski naziv Glavni trg.
Glavni trg je prostor tržnic – še danes ob petkih gostuje ekološka kmečka tržnica – in druženja, obkrožen s kavarnami in zgodovinskimi hišami.
V Mariboru se je v 17. stoletju prvič pojavila kuga, zaradi katere je umrla tretjina prebivalstva. Zato so v zahvalo za izkoreninjenje te bolezni prebivalci Maribora leta 1681 dali postaviti osrednjo znamenitost Glavnega tega: kužno znamenje, baročno umetnino kiparja Jožefa Štrauba, enega vodilnih ustvarjalcev 18. stoletja na Štajerskem, ki prikazuje Marijo, obdano s šestimi svetniki, priprošniki proti kugi.
9

UGM (Umetnostna galerija Maribor)

Umetnostna galerija Maribor je z več kot 10.000 deli slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja do danes drugi največji muzej moderne in sodobne umetnosti v Sloveniji. Poleg slik, kipov in grafik vključuje tudi fotografijo, video umetnost, instalacije in interaktivne projekte.
UGM je bila kot prva strokovna ustanova za moderno umetnost v mestu ustanovljena leta 1954 in deluje v nekdanji meščanski palači ter cerkvi iz 18. in 19. stoletja, v kateri izstopa poslikan strop Velike dvorane.
Galerija se bo do leta 2026 razširila v prenovljeni Rotovž, prvo namensko grajeno likovno razstavišče v Mariboru.
UGM z letnim programom približno 15 razstav – od retrospektiv slovenskih umetnikov do mednarodnih festivalov sodobne umetnosti ter arhitekturnih in oblikovalskih razstav – in z bogatim izobraževalnim programom pomembno prispeva k razvoju slovenske in mednarodne umetniške scene.
10

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru (UM) je druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1975, sedež rektorata UM pa je v nekdanji Mestni hranilnici na Slomškovem trgu. Stavba rektorata je bila med letoma 1995 in 2000 temeljito prenovljena po načrtih arhitekta Borisa Podrecce.
Pred njo stoji aleja velikanov z doprsnimi kipi pomembnih znanstvenikov slovenskega rodu: Frana Miklošiča, Matije Murka, Hermana Potočnika in Pavla Turnerja.
11

Slomškov trg in stolna cerkev sv. Janeza Krstnika

Slomškov trg je osrednji trg zahodnega dela starega mestnega jedra, ki nosi ime po blaženemu Antonu Martinu Slomšku, slovenskemu škofu in pedagogu. Njegov spomenik stoji nasproti stolne cerkve sv. Janeza Krstnika, osrednjega verskega središča mesta in od leta 1859 sedeža mariborske nadškofije – takrat je tedanji škof Anton Martin Slomšek škofijski sedež iz Sv. Andraža na avstrijskem Koroškem prenesel v Maribor.
Stolnica, prvotno romanska cerkev iz 12. stoletja, danes združuje gotske in baročne elemente, v njej pa je tudi grob škofa Slomška, in sicer v kapeli sv. Križa.
57-metrski zvonik (izvorno je bil 19 m višji, a so ga po udaru strele in požaru znižali) je prepoznaven del mestne vedute in hrani razstavo z naslovom Čuvajnica na stolpu, ki prikazuje nekdanje stanovanje in službo požarnega čuvaja, ki je živel na vrhu stolnega zvonika. Trg lepo dopolnjujeta park in vodni bazenček s Korlekom.
12

Slovensko narodno gledališče Maribor

Slovensko narodno gledališče Maribor je slovenska nacionalna poklicna gledališka ustanova in druga največja gledališka hiša v Sloveniji. V njem delujejo oddelki Drama, Opera, Balet in Simfonični orkester.
Je tudi vsakoletno prizorišče festivala slovenskih dramskih gledališč Borštnikovo srečanje, poimenovanega po igralcu Ignaciju Borštniku, in tekmovanja mladih nadarjenih opernih pevcev Ondina Otta. Maribor je gledališko poslopje dobil konec leta 1851, leta 1865 pa so ga povezali s kazinskim poslopjem.
Leto 1919 pomeni začetek slovenskega poklicnega teatra. Ravnatelj Hinko Nučič je vpeljal dramo, po letu 1928 pa prevladuje opereta.
Okupator ga je leta 1941 ukinil, a je slovensko gledališče ponovno zaživelo leta 1945. Marta Remškar je leta 1947 ustvarila prvo baletno predstavo. Stavba gledališča je bila leta 1993 v celoti prenovljena.
13

Čeligijev stolp

Kvadratni obrambni stolp z visoko piramidasto streho je edini ohranjeni stolp od petih severnega mestnega obzidja, ki so ga meščani zgradili leta 1460.
Ime nosi po mariborski pivovarski družini Tscheligi, ki je v 18. stoletju v njej ustanovila prvo mariborsko pivovarno.
V preteklosti so mu pravili tudi Smodniški stolp in je bil pomembna obrambna točka na obzidju. Med letoma 2020 in 2022 je bil v celoti obnovljen.
14

Mariborski grad (Mestni grad)

Cesar Friderik III. je med letoma 1478 in 1483 mariborski mestni grad zgradil kot utrdbo, sčasoma pa je postal bogato fevdalno bivališče. Obdajajo ga zmeraj živahni Grajski trg, Trg svobode in Trg generala Maistra, krasijo pa različna stilna in gradbena obdobja.
V viteški dvorani je leta 1847 »pred izbrano publiko« koncertiral – kakor je zapisal tedanji kronist – tudi Franz Liszt. Grad so tudi sicer obiskovale znane osebnosti, kot so Leopold I., Karel VI., Marija Terezija, car Pavel I. …
Tukaj je leta 1782 prenočil papež Pij VI., med drugo svetovno vojno pa ga je ob nemški zasedbi obiskal Adolf Hitler.
Današnji Pokrajinski muzej Maribor se ponaša z viteško dvorano z deli slikarja Johanna Geblerja, baročnim stopniščem in loretsko kapelo.
15

Trg generala Maistra

Trg zgodovinskega pomena nosi ime borca za severno mejo in pesnika, generala Rudolfa Maistra, ki zaradi zaslug pri oblikovanju severne meje in zavarovanju Maribora po 1. svetovni vojni (1918–1919) sodi med izjemno pomembne Mariborčane.
Tukaj stoji njegov spomenik, ki je bil predstavljen 10. oktobra 1987, njegova avtorica pa je akademska kiparka Vlasta Tihec Zorko, dobitnica Glazerjeve nagrade Mestne občine Maribor za življenjsko delo.
V njegovi neposredni bližini raste lipa, zasajena ob razglasitvi slovenske samostojnosti leta 1991, v zemljo pa je zakopana tudi steklenica z listino, ki opisuje ta slovesni dogodek.
Druge znamenitosti na tem trgu so neorenesančna zgradba Prve gimnazije, fontana Milana Černigoja in najstarejši slovenski javni spomenik v Mariboru iz leta 1875, ki je posvečen prvemu slovenskemu poklicnemu časnikarju in prvemu glavnemu uredniku časnika Slovenski narod Antonu Tomšiču.
16

Vinagova vinska klet

Podzemni labirint (1847), ki meri okoli 15.000 m² in obsega 2 km hodnikov, hrani več milijonov litrov vina in arhiv z več kot 85.000 steklenicami.
Plemič Alojz Kriehuber iz Melja je že leta 1847 zgradil vinsko klet in z njo povezano palačo (Kriehuberjeva palača), ki predstavlja vhod v klet.
Po drugi svetovni vojni so klet povezali s še starejšo pivovarniško kletjo in tako ustvarili največji klasični tunelski vinsko-kletni sistem pod mestnim središčem v srednji Evropi.
V bogatem vinskem arhivu lahko najdete tudi letnike za posebne priložnosti, na primer za darilo za rojstne dneve, obletnice in druga posebna obeležja.
Danes klet z izjemnim zgodovinskim pomenom in atrakcija, ki obiskovalce povezuje z bogatovinarsko kulturno dediščino Maribora, ponuja vodene oglede in degustacije vin.
17

Ljudski Vrt

Ljudski vrt, nogometni stadion domačega kluba NK Maribor, je s 11.709 sedeži tretji največji stadion v Sloveniji. Leta 1962 je bil zgrajen na mestu nekdanjega mestnega parka Volksgarten, čeprav njegova zgodovina sega že v leto 1952. Slovi po značilnem loku glavne tribune, ki je zaščiten kot kulturni spomenik in je delo arhitekta Vladimirja Šubica, enega najvidnejših slovenskih modernistov.
Večkrat je bil prenovljen, nazadnje leta 2021, ko so obnovili zaščiteno zahodno tribuno z ločno streho.
Ljudski vrt izpolnjuje vse standarde UEFA in je gostil številne mednarodne dogodke: tri nastope NK Maribor v skupinskem delu UEFA Lige prvakov (1999/2000, 2014/2015, 2017/2018), tekme UEFA Evropske lige, dvoboje slovenske reprezentance ter tekme UEFA Evropskega nogometnega prvenstva do 21 let leta 2021.
Ljudski vrt ostaja eno ključnih slovenskih prizorišč za vrhunski nogomet in mednarodne športne dogodke.
18

Kulturna četrt Minoriti s Sodnim stolpom

Kulturna četrt Minoriti je edinstveno prizorišče sodobnih umetnosti v Mariboru, ki združuje zgodovinsko arhitekturo in vrhunsko umetniško ustvarjanje. Minoritski samostan, Minoritska cerkev, Tri babe, Sodni stolp in Avditorij so dom Lutkovnega gledališča Maribor, pa tudi prizorišče številnih drugih dogodkov, koncertov, razstav, filmskih projekcij in konferenc.
Sodni stolp, okrogli obrambni stolp na spodnjem delu mariborske tržnice na Lentu, je primer izrazito obrambne arhitekture – s svojo monumentalno maso je varoval jugozahodni vogal mestnega obzidja. Njegov oglati predhodnik je bil zgrajen leta 1310, a so ga leta 1532 podrli. Med letoma 1548 in 1562 so pod vodstvom italijanskih gradbenikov, ki so gradili Rotovž, na novo zgradili tudi Sodni stolp. Ime je dobil v času, ko so v njem izrekali sodbe, povezujemo pa ga s čarovniškimi procesi.
Zaradi oblike je poznan tudi kot Okrogli stolp, zaradi bližine Minoritskega samostana pa kot Samostanski stolp.
Sodni stolp je pomemben spomenik utrdbene arhitekture in nepogrešljiv element zahodne mestne vedute s srednjeveškim obzidjem.
Leta 2021 je bil v celoti obnovljen za potrebe prireditvenega kulturnega centra.

Kalvarija

Kalvarija je 375 m visok grič z vinogradi nad Mariborom z znamenitimi 454 stopnicami ter kapelico sv. Barbare in Rozalije, ki so jo postavili leta 1683 v zahvalo za konec kuge med letoma 1680 in 1681.
Do nje vodi križev pot s kapelicami. V zadnji je skupina pod križem, ki jo je ustvaril baročni kipar Jožef Štraub.
Do vrha vodi tudi naravna pot iz Mestnega parka. Vzpon je na obeh poteh nezahteven, zato je Kalvarija izjemno priljubljeno sprehajališče Mariborčanov, ki so na vrhu nagrajeni z lepim razgledom na mesto, reko Dravo in Mariborsko Pohorje.

Piramida

Nad mestnim parkom Maribor se na severni strani dviga Piramida. Do razglednega vrha na višini 386 m vodi lahka označena pot, ki zahteva približno 15 do 30 minut in je primerna tudi za družine ter pohodnike začetnike.
Tukaj je stal Gornji grad (Marchburg ali Obermarburg), ki ga prvič omenjajo leta 1164. Po njem je Maribor tudi dobil ime.
Po številnih poškodbah zaradi turških napadov in naravnih pojavov (udari strel, požari …) je bil do konca 18. stoletja porušen, iz njegovih ostankov pa so postavili kamnito piramidno strukturo, po kateri se grič danes imenuje.
Od leta 1821 na vrhu stoji klasicistična kapelica sv. Marije z votivnim kamnitim Marijinim kipom, pod njo pa se bohoti vinograd.
Piramida je priljubljena izletniška točka, ki navdušuje z razgledi na mesto, reko Dravo, Pohorje in okoliške griče, in je povezana z naravoslovno potjo do Kalvarije in Mestnega vrha.

Pohorje

Pohorje je zelena oaza na vzhodnem delu Alp z najvišjim vrhom na višini 1.543 m in je prekrito z mogočnimi gozdovi, barji, slapovi in jezeri. Na približno 800 km² ponuja bogato naravno in kulturno dediščino, od pragozda Šumik do Črnega jezera in redkih živalskih vrst, med njimi največjega evropskega metulja nočnega pavlinčka.
Pohorje je z gosto mrežo pohodniških in kolesarskih poti med gozdovi, jezeri in slapovi ena najbolj priljubljenih izletniških točk za pohode, kolesarske izlete in raziskovanje skritih kotičkov narave. Do vznožja je dostop mogoč peš, s kolesom, avtom ali mestnim avtobusom, na vrh pa vas lahko popelje tudi znamenita Pohorska vzpenjača.
Poleg miru in sprostitve nudi adrenalinska doživetja, kot so spusti s kolesom v Bike Parku, in bogato gastronomsko ponudbo.

Reka Drava

Reka Drava je močno povezana z razvojem Maribora in življenjem v njem. Je tako rekoč prava mestna žila z bogatima floro in favno, ki nudi številne možnosti za športne aktivnosti. Ob Dravi so urejene sprehajalne in kolesarske poti, na njej pa so tudi idealne razmere za supanje, vožnjo s čolnom, smučanje ali deskanje na vodi.
Ena od atrakcij je tudi tradicionalna vožnja s splavom.
Pravijo celo, da korenine najstarejše trte, ki raste na Lentu, segajo prav do reke, ki to edinstveno rastlino že štiri stoletja in pol napaja ter ohranja pri življenju.