Glavni namen ustanovitve JHMB je bil povezati podjetja, ki izvajajo gospodarske javne službe, in optimizirati njihove podporne službe (finance in računovodstvo, pravo in kadri, korporativno komuniciranje, informacijska tehnologija, nabava, kontroling, notranja revizija) za čim boljšo strokovno podporo pridruženim podjetjem s ciljem, da se lahko slednja posvečajo izključno izvajanju in razvoju storitev javnega pomena.
JHMB je bil ustanovljen in registriran kot družba za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih javnih služb; njegova temeljna naloga je torej, da za odvisne družbe opravlja skupne in podporne funkcije. Cilji mariborskega holdinga oz. Skupine JHMB pa reflektirajo in podpirajo vizijo razvojno naravnanega mesta Maribor z osnovno težnjo po visokokakovostnem izvajanju gospodarskih javnih služb ter aktivnem in ciljnem usmerjanju razvoja komunalnih storitev in mestne infrastrukture, seveda oboje ob doslednem upoštevanju potreb uporabnikov tako v MO Maribor kot v širši regiji, kjer delujejo povezana podjetja.
Pravzaprav je bil Maribor do ustanovitve JHMB eno redkih mest, ki je imelo gospodarske javne službe (storitve javnega pomena) razpršene in nepovezane. Z ustanovitvijo holdinga javnih podjetij se je tako postavil na zemljevid ob mesta v bližini, kot so Gradec, Ljubljana, Zagreb in Dunaj.
Obvezne gospodarske javne službe:
Izbirne gospodarske javne službe:
Poleg obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb povezana podjetja izvajajo tudi določene tržne dejavnosti. Mednje spadajo naslednje:
Povezano upravljanje podjetij ima številne prednosti z vidika učinkovitosti, organiziranosti in obvladovanja stroškov. K sinergijam tako prispeva združevanje funkcij v skupne službe, kot je npr. nabava, ki prav zaradi holdinga nabavlja blago v večjih količinah in posledično po ugodnejših cenah, kar v končni fazi tudi ublaži pritiske na cene za končne uporabnike. Doseženi konkretni prihranki iz naslova skupnega delovanja povezanih podjetij namreč posledično pozitivno pripomorejo k uravnavanju cen storitev gospodarskih javnih služb; v nasprotnem bi se na končnega uporabnika storitev gospodarskih javnih služb prevalili bistveno višji stroški. Zaradi holdinga je izboljšano tudi operativno delovanje javnih podjetij, saj koordinirano izvajanje gospodarskih javnih služb med drugim pomeni tudi poenotene investicijske cikle in posege v prostor ter spodbujanje inovacij in uvajanje novih tehnologij, kar izboljšuje kakovost storitev javnega pomena.
JHMB je z združitvijo mariborskih javnih podjetij povezal in nadgradil tudi bogato tradicijo družbene odgovornosti v smislu vračanja v lokalno skupnost. Tako se bodisi Skupina JHMB bodisi posamezna povezana podjetja znajdejo med mentorji, podporniki in pokrovitelji mariborskega in širšeregionalnega javnega življenja v smislu humanitarnosti, kulture in športa. V ta namen vsakoletno pripravi in objavi razpis, na katerega se lahko prijavijo vse organizacije, ki izpolnjujejo pogoje.
JHMB je kot pomemben partner mesta v smislu uresničevanja njegove razvojne strategije vključen v številne trajnostne projekte, ki prispevajo k trajnostni odgovornosti mesta Maribor. Javna podjetja, združena pod okriljem JHMB, v sklopu svojih dejavnosti stremijo k izvajanju v prihodnost usmerjenih projektov z upoštevanjem kriterijev trajnostnega razvoja, kot sta spodbujanje projektov krožnega gospodarstva in uvajanje tehnologij s ciljem »zelenih strategij in razogličenja«, ki predvidevajo prehod v zeleno in pametno gospodarstvo in trajnostno mobilnost. Med pomembnejše in vidne trajnostno usmerjene aktivnosti sodijo uvedba komunalnih vozil in mestnih avtobusov na okolju prijazen pogon, kot sta stisnjen zemeljski plin (CNG) in elektrika, spodbujanje trajnostne mobilnosti z razvojem postaj MBajk, spodbujanje uporabe pametnih sistemov za izboljšanje ravnanja z odpadki z razvojem podzemnih zbiralnic, uvajanje varčne javne razsvetljave, optimizacija predobdelave odpadkov, prehodi na obnovljive vire energije z namestitvijo sončnih elektrarn in visokotemperaturne toplotne črpalke.
Na trajnostnih praksah in družbeno odgovornem ravnanju bodo vsa podjetja gradila še naprej in tako pozitivno vplivala na skupnost, povečanje ugleda v lokalnem okolju in širše, izboljšanje konkurenčnosti in odzivov na globalne okoljske izzive. V prihodnje bodo vse okoljske aktivnosti po podjetjih še natančneje spremljane in evidentirane, kar bo omogočilo kakovosten pregled in nadzor nad njimi ter vključevanje trajnostnih vidikov v poslovne strategije.
Cene storitev, ki jih izvajajo povezana podjetja, se izračunavajo po različnih metodologijah in standardih ter so odvisne tudi od določenih uradnih okvirov. Podjetja, ki izvajajo gospodarske javne službe, tako v presečnih obdobjih pripravijo elaborate izvajanja javnih služb, v katerih so izračunane cene za prihodnje obdobje na podlagi preteklih dejanskih porab, izrab sredstev in stroškov delovne sile. Na ceno prihodnjega obdobja tako vplivajo dejavniki, kot so npr. dvig minimalne plače ter stroški goriva in materialov. Glede na to, da gre za storitve javnih podjetij, so cene oblikovane tako, da je zagotovljeno vzdržno poslovanje podjetij in nemoteno izvajanje gospodarskih javnih služb. V primeru, če npr. v letu izvedbe pride do znižanja cen določenih postavk, se omenjeno upošteva v prihodnjem letu v smislu znižanja cene storitev oz. vračila uporabnikom. Cene storitev, ki jih podjetja predstavijo v omenjenih elaboratih, potrjuje mestni svet.
Pomembno je poudariti tudi, da je svet kmalu po ustanovitvi JHMB doletela huda gospodarska in energetska kriza, ki je sprva zaradi epidemije novega koronavirusa, nato pa tudi zaradi vojne v Ukrajini spodbudila rast cen energentov in materialov (npr. plina, elektrike, goriv, gradbenih materialov) na do takrat nepredstavljive ravni (npr. 500-odstotno povišanje cene plina). Pri tem je bil prvi izziv JHMB energente in ostala sredstva zaradi težav z dobavljivostjo sploh pridobiti, drugi pa cene obdržati čim bližje predkriznemu nivoju oz. s koordiniranim delovanjem in konsolidirano nabavo zagotoviti model poslovanja, ki je z notranjimi rezervami zagotovil, da se večji del variabilnih stroškov ni prelil na končne uporabnike.
Čeprav so podjetja, povezana v JHMB, še zmeraj samostojne organizacijske enote, ki so odgovorne za osebne podatke uporabnikov svojih storitev, je v načrtu tudi uvedba t. i. skupne položnice. Vendar ta predstavlja zahteven izziv za JHMB in podjetja, ki izvajajo storitve gospodarskih javnih služb. Obsega namreč pravne, socialne in tehnične vidike. Pravno je ključno zagotoviti skladnost z zakonodajo, zlasti pri varstvu osebnih podatkov (ZVOP) in obračunu ekoloških taks (FURS). S socialnega vidika je pomembno upoštevati vpliv na uporabnike, posebej na socialno šibke, saj bi združitev računov v eno položnico lahko pomenila večje finančno breme naenkrat. Šele po temeljiti preučitvi pravnih in socialnih vidikov bodo sledili tehnični izzivi potrebne integracije različnih sistemov za izdajo položnic.
Mnenje informacijske pooblaščenke lahko preberete tukaj.
Prenos dejavnosti za uporabnike z vidika zagotavljanja storitve ne predstavlja večjih sprememb. Mariborski vodovod že danes upravlja pomemben del vodnega kroga – oskrbo s pitno vodo. S podelitvijo koncesije za čiščenje odpadnih voda Mariborskemu vodovodu bo tako narejen pomemben korak k zastavljenemu cilju – sklenitvi celotnega vodnega kroga v okviru enega izvajalca. Vodovod in celoten komunalni vodni tok sta ključna infrastrukturna sistema za vzdrževanje kakovosti življenja v urbanem okolju, ki sta tesno povezana in zagotavljata pitno vodo ter učinkovito odstranjevanje odpadnih voda. Združitev upravljanja vodnega kroga in komunalnega vodnega sistema pod enim upravljavcem lahko ima več prednosti, ki prispevajo k učinkovitemu in trajnostnemu upravljanju vodnih virov ter infrastrukture (boljša usklajenost obeh sistemov, učinkovitejša raba virov, optimizacija investicij, boljša integracija trajnostnih pristopov upravljanja procesov, učinkovitejše operativno izvajanje). Skupno upravljanje omogoča boljše ravnanje z odpadnimi vodami in boljši nadzor nad onesnaženjem. To lahko zmanjša potrebo po čiščenju in razstrupljanju vodnih virov, kar se lahko odrazi v nižjih stroških čiščenja vode. Prav tako lahko skupno upravljanje vodi do učinkovitejšega upravljanja z zaposlenimi ter boljšega izkoriščanja kadrovskih virov.
